Socialni dialog

Socialni dilaog je proces dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja stališč med različnimi interesnimi skupinami.
Socialni partnerji so predstavniki interesnih skupin dela (delojemalci – sindikati) ter kapitala (delodajalci – Združenja delodajalcev, zbornice) in države.

Socialni dialog je lahko bipartitni ali tripartitni. Tako poteka dvostranska ali tristranska komunikacija med delavci, delodajalci in državo oziroma med njihovimi predstavniki.

Bipartitni socialni dialog poteka med delodajalci in delojemalci, katerega cilj je sklenitev kolektivnih pogodb.

Tripartitni socialni dialog poteka med obema socialnima partnerjema ter državo na državni ravni, katerega cilj je predvsem sprejetje socialnega sporazuma.

Tripartitno sodelovanje socialnih partnerjev so vse oblike stikov med državo, delodajalci ter delojemalci pri pripravi in izvedbi gospodarsko-socialne politike, z namenom doseganja socialnega miru.

Socialni dialog služi kot poizkus uravnoteženja na videz nasprotnih interesov države (gospodarska rast), kapitala (konkurenčnost) in sindikatov (plače) z medsebojnim popuščanjem na temelju zaupanja s ciljem doseganja dolgoročne blaginje.
Vsem socialnim partnerjem je poleg zagovarjanja lastnih interesov skupno, da je deklariran cilj vseh doseganje socialnega miru. Cilj socialnega dialoga je skupen in sicer doseganje dolgoročne blaginje, v tem procesu pa se mora vsak socialni partner odpovedati delu svojih zahtev v zameno za skupno dobro.
Socialni dialog kot organizirana izmenjava stališč med socialnimi partnerji privede do obveznih dogovorov o odprtih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja države.
Predmet socialnega dialoga so praviloma pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, plače in plačna politika, zaposlovanje, vse vrste socialnih zavarovanj, socialna varnost, varnost zaposlenih in podobno.

Ravni urejanja socialno-ekonomskih vprašanj:

  • raven države, kjer se rešujejo vsa najpomembnejša vprašanja – v ekonomsko socialnem svetu
  • raven dejavnosti oz. panoge
  • raven posameznega gospodarskega subjekta