Sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 36/2020 z dne 28.3.2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon začne veljti naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej 29.3.2020. Besedilo zakona je dostopno na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0679/zakon-o-interventnih-ukrepih-na-podrocju-plac-in-prispevkov-ziuppp.

Zakon ureja 2 ukrepa, in sicer delno povračilo nadomestila plače upravičenim delodajalcem ter odlog plačila prispevkov za samozaposlene.

UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE

Upravičeni delodajalec

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga oz. fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki:

  • predloži opis poslovnega položaja zaradi virusa
  • na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in odloči o napotitivi delavcev na začasno čakanje na delo
  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo

Med zaposlene delavce se ne vštevajo delavci v času odpovednega roka, ki jih ni dopustno napotiti na začasno čakanje na delo.

Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Pred sprejemom odločitve, se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu, ali če sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

  • navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
  • podatke o delavcih, ki jim zaradi poslovnih razlogov začasno ni mogoče zagotavljati dela
  • oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljaviti delodajalec:

  • dokler imajo napoteni delavci pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju in se presežek ur z ustrezno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost zapadlih davčnih obveznosti na dan vloge znaša 50 EUR ali več oz. če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
  • ki v zadnjih 3 mesecih pred mesecem napotitve ni redno izplačeval plač in prispevkov,
  • če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila

Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o napotitvi na začasno čakanje na delo in v obvestilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter nadomestilo plače.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %osnove za nadomestilo, v skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če delavec v času začasnega čakanja na delo, v dogovoru z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe dopusta pravico do 100 % nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1.

Višina delnega povračila s strani države

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani RS znaša 40 % nadomestila plače (40% od 80 %) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto).

Časovna omejitev uveljavljanja povračila nadomestila

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavi le enkrat in največ za 3 zaporedne mesece. Upravičenost lahko traja najdlje do 30. septembra 2020. Morebitne prekinitve se ne vštevajo v to obdobje (odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe, izraba letnega dopusta, če se delavec na zahtevo delodajalca za določen čas vrne na delo).

Posebnosti v primeru odrejene karantene

V primeru, da je delavcu odrejena karantena (z odločbo ministra za zdravje), ima delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače le v primeru, da ne more organizirati dela na domu za takšnega delavca, za kar mora predložiti pisno izjavo in kopijo odločbe ministra za zdravje.

Nadomestilo plače prejema v tem primeru za obdobje, za katero je bila odrejena karantena, torej upošteva se rok iz odločbe ministra za zdravje.

Delavec je upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 138. členom ZDR-1. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti.

Postopek uveljavljanja pravice

Delodajalec uveljavi pravico do nadomestila z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020.

Delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, mora vložiti vlogo v roku 8 dni od dneva uveljavitve tega zakona. V tem primeru je delodajalec upravičen do delnega povračila nadomestila plače za obdobje po uveljavitvi tega zakona (ne pa za nazaj).

Na podlagi odločbe o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, sklene zavod z delodajalcem pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

Sam postopek oddaje vlog na Zavodu za zaposlovanje in elektronska vloga, bosta predvidoma dostopna v ponedeljek 23.3.2020 ob 10. uri na spletni strani Zavoda. Spremljajte njihovo spletno stran na: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/izvajanje-zakona-o-interventnih-ukrepih-na-podrocju-plac-prispevkov .

Obveznosti delodajalca

V času prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače, ima delodajalec naslednje obveznosti:

  • delavcem na začasnem čakanju na delu mora izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja
  • ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov (nobenemu delavcu, tudi tistemu, ki ni na čakanju in zanj ne prejema delnega povračila nadomestila)
  • ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec ravna v nasprotju z zgoraj zapisanim, ali če ne ohrani zaposlitve delavcev v obdobju 6 mesecev od začetka začasnega čakanja na delo oz. v zapisanem obdobju začne postopek likvidacije, mora prejeta sredstva v celoti vrniti (za vse delavce).

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem (rotacija delavcev), mora o tem predhodno obvestiti zavod, v nasprotnem primeru mora prejeta sredstva vrniti za delavca, v zvezi s katerim je bila ugotovljena nepravilnost.

ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV

Upravičenec

Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi te dejavnosti (in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje na kakšni drugi zavarovalni podlagi) ter nima drugih zaposlenih.

Do odloga ni upravičen tisti upravičenec:

  • ki do dneva uveljavitve zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oz. evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če vrednost neplačanih zapadlih obveznosti znaša 50 EUR ali več in obveznosti, višjih od 50 EUR, ni poravnal do 6.4.2020
  • ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

Odlog plačila prispevkov

Upravičencu se odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke mora upravičenec plačati najkasneje do 31.3.2022. V tem obdobju lahko odložene prispevke plača v enkratnem znesku ali obročno.

KAZENSKE DOLOČBE

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

  • izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom
  • v 6 mesecih od začetka začasnega čakanja na delo delavcev začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače odredi delavcem nadurno delo ali ne obvešča zavoda o vrnitvi na delo in rotaciji delavcev
  • ne omogoči upravnega in finančnega nadzora zavoda.

Manjši delodajalec se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR.

IZRAVNAVA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Interventni zakon omogoča, da se v letu 2020 pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa, upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Celotno koledarsko leto 2020 tako lahko šteje kot referenčno obdobje za izravnavo viškov in mankov ur, ne glede na to, da Zakon o delovnih razmerjih v 148. členu kot najdaljše referenčno obdobje za delodajalce, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, določa 6 mesecev.