Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu

Projekt DialogeM je zaključen

Spodnja vsebina služi sedaj kot arhiv. Spremne besede in evalvacijo ob zaključku si preberite na domači strani projekta.

VABILO na

II. Mednarodni posvet Socialni dialog v EU
-v okviru operacije DialogeM
ki bo v četrtek, dne 10. marca 2011 ob 14.30 uri
v Zdravilišču Radenci, v kongresni dvorani hotela Radin

Spoštovani!

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije organizira mednarodni posvet o pomenu in vlogi socialnega dialoga v Evropski uniji. Posvet bo organiziran v sklopu operacije DialogeM – Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu.
Na strokovnem posvetu bodo kot predavatelji sodelovali tuji predstavniki delodajalskih združenj iz Litve, Češke Republike in Belgije. Predstavili bodo potek in dobre prakse socialnega dialoga s poudarkom na socialni dialog v obrti in podjetništvu. Vabljeni so predstavniki slovenskih socialnih partnerjev ter predstavniki partnerskih organizacij iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Ob predstavitvah bo dovolj časa tudi za izmenjavo mnenj, izkušenj in predlogov.


Zaradi lažje organizacije posveta vas prosimo, da pošljete prijavnico čim prej, najkasneje pa do ponedeljka, 28. februarja 2011 na naslov: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana ali po faksu 01/5830-805.
Kotizacije ni.

Vse dodatne informacije lahko dobite v sekretariatu Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana na telefonski številki: 01-58 30 572. Gradivo boste prejeli na posvetu.

Vljudno vabljeni!

Milan Škapin
predsednik ZDOPS

   Predvideni program:

ob 14.30 do 14.45
Otvoritev posveta
Milan Škapin, predsednik ZDOPS

od 14.45 do 15.00
Uvodni nagovor predsednika Republike Slovenije
Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

od 15.00 do 15.15
Predstavitev operacije DialogeM
Igor Antauer, generalni sekretar ZDOPS

od 15.15 do 16.00
Socialni dialog z vidika litvanskih malih in srednjih delodajalcev
Vaidotas Levickis, vodja projektnega oddelka konfederacije litvanskih poslovnih delodajalcev

od 16.00 do 16.45
Socialni dialog v Češki Republiki
Karel Petrželka, namestnik direktorja delovnih razmerij in pogojev dela konfederacije industrije Češke Republike

od 16.45 do 17.15
Odmor/Novinarska konferenca


od 17.15 do 18.00
Model socialnega dialoga v Kraljevini Belgiji
Kris de Meester, vodja oddelka podjetniške federacije Belgije

od 18.00 do 18.30
Povzetki in zaključki
Igor Antauer, generalni sekretar ZDOPS
Tomaž Bernik, samostojni strokovni sodelavec-pravnik ZDOPS

AKTIVNOSTI

Delavnica »Učinkovito vodenje sestankov«, oktober 2010

V sredo, 20. oktobra 2010 je v Sežani v predavalnici OOZ Sežana potekalo usposabljanje v okviru operacije DialogeM z nazivom »Učinkovito vodenje sestankov«.
Izvedeno je bilo z namenom prilagojenega treninga za pripravo, vodenje in spremljanje sestankov na nivoju združenja, podjetja in regijskih odborov ZDOPS. Usposabljanje je izvedel mag. Miha Derganc, senior trener podjetja Develor, ki se že več kot 25 let ukvarja z izobraževanjem, treniranjem in svetovanjem.

Delavnica je potekala v več sklopih:

• Potek programa.
• Kdaj sestanek in kdaj ne,
• Namen in vloga sestanka,
• Priprava sestankov,
• Vrste in vsebina sestankov,
• Dimenzija, udeleženci, trajanje sestanka,
• Vloga vodje sestanka,
• Odločanje in zaključek sestanka,
• Konkretni sestanek-vaja.

Usposabljanje je potekalo v sproščenem vzdušju z delom v skupinah in prikazu ter izvedbi različnih tehnik in oblik sestankov udeležencev. Primere iz prakse povezane s teorijo so udeleženci ocenili za zelo uspešne in povzamemo lahko skupno ugotovitev udeležencev, da si takih usposabljanj želijo še več.

PowerPoint predstavitev     Spletna galerija

Pismo Vladi in predsedniku Vlade RS, oktober 2010

Trenutno stanje socialnega dialoga v Sloveniji ni na zavidljivi ravni in po ocenah marsikogacelo na najnižji stopnji v zgodovini samostojne Slovenije. Slovenija in celotna EU se srečuje s problemi, ki naj bi bili že v času, ko finančna kriza odzvanja, pa se bojim, da ni tako in nas čaka še zelo težko obdobje. Ne glede na precej smele napovedi in zagotavljanja Vlade, da smo že izšli iz finančne in gospodarske krize, pa v gospodarstvu tako pri »velikih« kot pri »malih« ne manjka problemov. Del teh problemov s katerimi se srečujemo obrtniki in podjetniki je bilo iznešenih tudi na 1. konstitutivni seji skupščine ZDOPS za novo mandatno obdobje 6. oktobra 2010 v Zgornjem Brniku. Enotne so bile ugotovitve prisotnih, da je socialnega dialoga preko katerega bi reševali nastale zagate in probleme vse manj, zato so se poslanci skupščine ZDOPS odločili za odprto pismo Vladi in predsedniku Vlade, ki opozarja in daje zadnji opozorilni znak Vladi, da začne ukrepati in k ponovni oživitvi socialnega dialoga. Na žalost do danes nismo prejeli odgovora na naše pismo, ker pa gre za zelo pomembno vsebino, ki se nanaša na naše poslovanje in nadaljnje ukrepanje ga objavljamo v celoti.

Pismo Vladi in predsedniku Vlade

Mednarodni obrtni sejem MOS, Celje, September 2010

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je bil tudi letos prisoten na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Na lastni stojnici smo predstavljali aktivnosti operacije DialogeM in delo združenja za članstvo. Obiskalo nas je veliko število članov, prav tako pa tudi drugih obrtnikov in podjetnikov, katerim smo posredovali informacije o operaciji DialogeM in delu ZDOPS.

Med obiskovalci obrtniki in podjetniki smo izvedli že drugo leto zapored anketo o poznavanju socialnega dialoga v Sloveniji in Evropski uniji, poznavanju delodajalskih organizacij, ki jih zastopajo in poznavanju kolektivnih pogodb s katerimi so urejena razmerja med delavci in delodajalci. Ugotovitve izhajajoče iz analize ankete kažejo, da je poznavanje pomena socialnega dialoga med delodajalci relativno dobra, da pa je razpoznavnost delodajalske organizacije ZDOPS-a, ki zastopa v pogajanjih s sindikati obrtnike in podjetnike, malo gospodarstvo relativno slaba.

V okviru operacije DialogeM smo na Mednarodnem obrtnem sejmu v ponedeljek 13. septembra organizirali odmevno predavanje predstavnice Danske konfederacije delodajalcev v Bussines Europe ga. Dorthe Andersen z nazivom »Danski model trga dela – v 10. primerih«. Predavateljica ga. Andersen je predstavila danski model urejanja delovno pravnih razmerij, s poudarkom na varni prožnosti. Danski model flexsicurity je zelo učinkovit in ima zelo pozitivne učinke na gospodarstvo na Danskem, žal pa ga ni mogoče v celoti kar tako prenesti v naš sistem, kakor tudi ne v druge evropske države. Navkljub prej zapisanem pa je mogoče prenesti vsaj del dobrih praks, ki jih imajo na Danskem. Danski model ima več kot sto deset letno tradicijo in je vpet v družbeno klimo. Tako je sistem easy hire – easy fire, torej sistem lahkega zaposlovanja in lahkega odpuščanja povezan z učinkovitim sistemom socialne varnosti brezposelnih. Varstvo brezposelnih ne bazira le na prejemanju visokih in dolgih denarnih nadomestil, pač pa predvsem na vse življenjskem učenju in usposabljanju, ki teče že med zaposlitvijo in še intenzivneje ob izgubi zaposlitve. Ob zaključku so udeleženci, ki so bili iz vrst sindikatov in delodajalcev imeli veliko vprašanj na katere je ga. Dorthe Andersen z veseljem odgovorila. Zaradi dobrega odziva udeležencev in izredno zanimivega modela urejanja odnosov med delavci in delodajalci pa vas obveščamo, da bomo imeli predstavnika Danske konfederacije delodajalcev tudi na Mednarodnem posvetu o socialnem dialogu, ki ga bomo organizirali drugo leto, predvidoma 10. marca v Radencih.

Strokovni obisk, Danska, 7. - 9. julij 2010

V začetku julija sva Igor Antauer in Tomaž Bernik bila na strokovnem obisku na Danskem, pri delodajalski organizaciji Dansk Arbejdsgiverforening (Konfederacija danskih delodajalcev), z namenom navezave partnerskih stikov s to sorodno delodajalsko organizacijo in spoznavanjem njihove organizacije in njihovega dela ter načina socialnega dialoga na Danskem s poudarkom na modelu varne prožnosti.

Prvi dan je bil opravljen spoznavni sestanek z vodstvom Konfederacije danskih delodajalcev, kjer so bile izmenjane osnovne informacije glede namena najinega obiska v okviru operacije DialogeM. Uvodoma so nama predstavili Dansko, zgodovinska dejstva in tradicijo socialnega dialoga na Danskem ter trenutno stanje ekonomije ter stanje na trgu dela. Konfederacija danskih delodajalcev vključuje različna združenja, ki pokrivajo vse dejavnosti, člani so združenja in zbornice in ne podjetja. Pokrivajo približno 90% vseh zaposlenih na Danskem.

Sledil je sestanek s Henningom Gade, ki je na danski konfederaciji delodajalcev odgovoren za flexicurity s poudarkom na staranju prebivalstva in Benjaminom Holst, ki sta nama predstavila Danski felxicurity model in socialni dialog. Socialni dialog na Danskem ima zelo dolgo tradicijo saj so že leta 1890 ustanovili tkimv. Delovno sodišče, ki je namenjen reševanju delovno pravnih sporov. To sodišče ima drugačno vlogo kot slovensko delovno sodišče, saj posreduje predvsem v sporih, ki jih socialni partnerji ne morejo rešiti sami in ne kot naše, ki velikokrat odloča v individualnih sporih. Dansko delovno sodišče je sestavljeno iz sodnika, ki ga izbereta in potrdita oba socialna partnerja, v senatu pa sodeluje enako število predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. Odločitev sodišča mora biti enotna in je zavezujoča za obe strani, samo delovanje pa je bolj podobno mediaciji.

Glede na dolgo tradicijo in razvitost socialnega dialoga je zelo težko primerjati ureditve na Danskem in v Sloveniji. Danska nima Zakona o delovnih razmerjih, ki pri nas ureja okvir delovno pravnih razmerij. Večina delovno pravnih razmerij se ureja s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti, plačni sistem pa na ravni podjetja.

Gospod Henning je predstavil model flexicurity in sicer njegovo obliko »triangla«. Prva stranica predstavlja sistem hitrega zaposlovanja in hitrega odpuščanja (easy hire – easy fire), naslednja stranica aktivno usposabljanje zaposlenih in brezposelnih, tretja stranica pa predstavlja socialno komponento in sicer visoka nadomestila in dolgo trajanje prejemanja. Povprečno nadomestilo za brezposelnost je višja od 2.000,00 EUR, trajanje prejemanja pa do 2 leti. Nezaposleni se zelo hitro zaposlijo in rok prejemanja denarnega nadomestila je v povprečju le mesec dni.

Sestala sva se tudi z ga. Dorthe Andersen, ki je predstavnica danske delodajalske konfederacije v Bruslju in se dogovorila tudi za njeno predavanje na Mednarodnem obrtnem sejmu 2010 v Celju.

V popoldanskih urah je sledil sestanek s predstavnikoma Danske konfederacije sindikatov. Predstavila sta nama sindikalni pogled na socialni dialog na Danskem in sindikalni pogled na flexicurity. Pripravili so predstavitev, kjer pa so v nazivu zamešali Slovenijo in Slovaško, kar kaže na našo prepoznavnost v nordijskih deželah.

Predstavili so tudi delovanje sindikata v podjetjih, kjer imajo v večini svojega sindikalnega zastopnika (Job steward). Njegova naloga je komunikacija s sindikalno centralo. Konfederacija združuje 18 pridruženih sindikatov s članstvom približno 1 milijon. V sindikate na Danskem je včlanjeno okoli 75% vseh zaposlenih. Sodelovanje z delodajalci ocenjujejo kot zelo dobro, v sistemu flexicurity pa opozarjajo na nižanje pravic za primer brezposelnosti, saj je bila v lanskem letu znižana doba prejemanja nadomestila s 4 let na 2 leti. Sindikati se veliko ukvarjajo z zdravjem in varstvom pri delu, ki je na Danskem zakonsko urejeno, po predhodni uskladitvi socialnih partnerjev.

Predstavili so nama tudi sistem kolektivnega dogovarjanja, kolektivne pogodbe pa se sklepajo na centralni in lokalni ravni ter na nivoju podjetja. Kolektivne pogodbe vsebujejo pravila o:

• plači in delovnih urah,
• dolžini delovnih ur in nadurnega dela,
• dopusti,
• delavski predstavnik in predstavnik za zdravje in varstvo,
• pogoji za bolniško odsotnost,
• odpuščanje,
• pravila za porodnice in matere,
• pokojnine.

Kolektivne pogodbe se sklepajo za določen čas in sicer v času krize za obdobje dveh let, v preteklosti pa so se sklepale tudi za daljša obdobja.

Celotno fotoreportažo so oglejte v spletnem albumu
Zaključek

Zanimivo je bilo spoznati tako različne ureditve, ki so zelo težko primerljive z ureditvijo v Sloveniji. Danski model temelji na dogovarjanju in kolektivnih pogodbah ter sploh nimajo zakona, ki bi urejal delavna razmerja kot ga poznamo pri nas. Njihov model ima zelo dolgo tradicijo in vse se ureja dogovorno. Posamezne elemente in dobre prakse bo možno prenesti tudi v druge države EU, modela v celoti pa verjetno ne. Zanimiv je tudi odnos danskih socialnih partnerjev do direktiv EU, saj menijo, da so prevelik poseg v avtonomno odločanje socialnih partnerjev. Popolnoma drugačen je model Litve, ki je bivša sovjetska republika in ravno tako mlada demokracija kot Slovenija, pa vendar ima zelo različno ureditev od slovenske. Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti z izjemo ene ne poznajo in ureditev prepuščajo zakonu. Vloga socialnih partnerjev pa je vidnejša na lokalni ravni, kjer so organizirani neke vrste tripartni ekonomsko socialni sveti. Zanimivost in kot se je pri njih pokazalo kot dobra praksa pa so športne igre, ki jih organizira delodajalska organizacija in nanj povabi predstavnike socialnih partnerjev in kot so nama zatrdili v takem neformalnem srečanju rešijo marsikateri problem.

Strokovni obisk, Litva, maj 2010

Konec maja sva Igor Antauer in Tomaž Bernik bila na strokovnem obisku v Litvi, pri sorodni delodajalski organizaciji Lietuvos Verslo Darbdaviu Konfederacija (Litvanska gospodarska delodajalska konfederacija), z namenom navezave partnerskih stikov s to delodajalsko organizacijo in spoznavanjem njihove organizacije in njihovega dela ter načina socialnega dialoga v Litvi.

Prvi dan je bil opravljen spoznavni sestanek z Generalnim direktorjem, Danas Arlauskas in Vaidotas Levickis, Vodjem projektnega oddelka Litvanske gospodarske delodajalske konfederacije in uvodoma so nama predstavili Litvo, predstavili osnovne podatke o Litvi, zgodovinska dejstva ter trenutno stanje ekonomije ter stanje na trgu dela. V nadaljevanju sva predstavila projekt DialogeM ter namen in cilje projekta, kakor tudi namen in cilje obiska v Litvi. Na kratko sva predstavila Slovenijo, osnovne podatke, stanje ekonomije, stanje na trgu dela ter aktualnosti glede socialnega dialoga. Predstavila sva tudi ZDOPS ter organizacijo in delovanje Slovenskega Ekonomsko socialnega sveta.

Naslednji dan so nama predstavili okvirno strukturo litvanskih socialnih partnerjev, ter osnovno organizacijo Litovske gospodarske delodajalske konfederacije. Ta delodajalska organizacija združuje več kot 1.500 podjetij in okoli 16.000 samozaposlenih, ter je edini zastopnik interesov mikro, malih in srednjih delodajalskih podjetji v Litvi. So člani Litvanskega tripartitnega sveta. Delovanje njihove organizacije je usmerjeno predvsem sektorsko, imajo pa tudi nekaj sektorskih (dejavnostnih) struktur v regijah. Pravil glede take regionalne organiziranosti ni in se taka organizacija ravna predvsem na potrebe regionalnih okolij (npr: močni lesni sektorji imajo v takih okoljih tudi regionalne strukture v teh okoljih.

V popoldanskem času so Litvanski partnerji organizirali sestanek na sedežu Litvanske konfederacije sindikatov. Sprejeli so naju Danute Šlionskiene, sekretarka za mednarodne odnose in direktorica sklada za izobraževalno podporo ter predstavniki nekaterih drugih sindikatov, ki so včlanjeni v to konfederacijo.Na sestanku so nam predstavili sindikalni pogled na socialni dialog v Litvi. Zanimalo naju je kako so urejene kolektivne pogodbe ter izvedela, da celotno strukturo socialnega dialoga ureja zakon o delu. Zanimiva je bila informacija, da ima Litva samo eno branžno kolektivno pogodbo na nacionalni ravni in sicer za javne uslužbence. Ostala delovna razmerja se urejajo s pogodbami o zaposlitvi in neposredno povezavo z zakonom o delu. Nekatera velika podjetja predvsem v tuji lasti pa imajo tudi kolektivne pogodbe na ravni podjetja (podjetniške kolektivne pogodbe). Večjih delavskih nemirov ne poznaj, zadnji znani je bil leta 2000 in sicer stavka javnih uslužbencev. Specifika manjših delodajalcev ni posebej urejena, tudi ne v zakonu o delu. Sindikat malega gospodarstva ni organiziran kot posebna konfederacija. Posebna zanimivost so lokalni oziroma regionalni Ekonomsko socialni sveti, ki sicer niso organizirani v vseh sredinah. Sindikati so v njih zastopani s svojimi lokalnimi oziroma regionalnimi zastopniki. Tam obravnavajo lokalne oziroma regionalne teme, ki so usmerjene razvojno, v krizi pa tudi v zmanjševanje socialnih tenzij.

Tretji dan sva obiskala Združenje Litvanske zbornice za trgovino, industrijo in obrt. Z njimi smo izmenjevali izkušnje za področje obrti, podjetništva in malega gospodarstva. Situacija pri njih je podobna kot pri nas, saj imajo veliko število malih enot v veliko dejavnostih, ki na enoto zaposlujejo malo število delavcev. Njihovo povezovanje je na nacionalni ravni težko. Na lokalni in regionalni ravni pa interes in motiv za uveljavljanje interesov večji. V bližnji prihodnosti ne razmišljajo o kolektivni pogodbi za malo gospodarstvo. Popoldan pa je bil namenjen obisku pri generalni sekretarki tripartitnega sveta Litve ga. Valdo Michailinašte.

Litvanski ekonomsko socialni svet dela po obliki tripartitnega sveta Republike Litve. Delovanje tega sveta je opredeljeno v 44. in 45. členu Zakona o delu in je najpomembnejša institucija dialoga. Natančna razmerja pa ureja poslovnik sveta. Svet je bil ustanovljen 5. maja 1995 in ima med letom 10-15 sestankov, ki obravnavajo socialna in ekonomska vprašanja, predloge zakonov, ki so vezana na delovna razmerja ter plače. Pogosta vprašanja pa so povezana tudi z zaposlovanjem, socialnim in zdravstvenih zavarovanjem, ilegalnim zaposlovanjem, zavarovanjem, davčnim sistemom, vprašanji zdravstvene nege in podobno. Svet ima svoje odbore in sicer štiri stalne za delovna razmerja, plače, zaposlovanje in socialno varnost. Svet sprejema svoje odločitve s konsenzom. Odločitve in priporočila glede zakonskih predlogov se običajno predstavijo parlamentu in Vladi Republike Litve. Vlada mora objaviti odločitve sveta. Svet sprejema tudi tripartitne pogodbe, ki so politične narave. Te dokumente se objavlja tudi v Uradnem listu.

V večernih urah smo opravili zaključni sestanek na Litvanski gospodarski delodajalski konfederaciji z namenom zaključka obiska v Litvi ter da se dogovorimo za nadaljnje sodelovanje. Takrat sva tudi uradno povabila gospoda Levickisa, da se udeleži v prvi polovici leta 2011 mednarodnega posveta v okviru DialogeMa. Kljub temu, da je zgodovina Litve podobna slovenski so razlike bistvene. Socialni dialog je nekoliko drugačen kot pri nas. Tripartitni svet Republike Litve je bolj determiniran in sicer z Zakonom. Prisotnost delodajalskih organizacij in tudi sindikata je večja na lokalnem nivoju saj tam delujejo tudi regionalni ekonomski socialni sveti. Dejavnostnih kolektivnih pogodb razen v javni upravi ne poznajo. Velika redkost so tudi delavski protesti. V obdobju po komunizmu je znan samo eden v javni upravi.

Fotoreportaža

OBISK TRST, CELOVEC

Obisk in usposabljanje pri partnerskih organizacijah v zamejstvu

V okviru operacije DialogeM smo v sodelovanju s tujimi partnerji izvedli dve delavnici in sicer v Trstu na na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu 14. aprila 2010 na temo Socialni dialog v obrti in podjetništvu v Italiji in 18. maja 2010 v Celovcu pri Slovenski gospodarski zvezi. Namen delavnic je bil spoznati regijsko organiziranosti sorodnih organizacij in regijsko povezovanje med socialnimi partnerji, ter povezovanje na državnem nivoju. Seznanili smo se z dobrimi praksami, ki jih imajo socialni partnerji v Italiji in Avstriji na pokrajinskem in državnem nivoju, tako v bipartitnem kot tripartitnem socialnem dialogu. Prepričani smo, da bomo pridobljene informacije in znanje na usposabljanju s pridom uporabili pri našem delu in zastopanju interesov obrtnikov in podjetnikov.

Strokovni obisk z usposabljanjem, Trst - Slovensko deželno gospodarsko združenje

Strokovni obisk je potekal 14 aprila 2010 v Trstu, kjer so nam partnerji iz slovenskega deželnega gospodarskega združenja pripravili predavanja na temo Socialni dialog v obrti in podjetništvu v Italji.
Predavanja so bila izvedena na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu.

1) Dario Bruni: Predstavitev sistema EBIART Ente Bilaterale Artigianato Friuli Veneyia Giulia (Bilateralna Ustanova za obrt Furlanije Julijske krajine)
2) Andrej Šik: Predstavitev obrtnih organizacij FJK, Organiziranost slovenskega podjetništva v Italiji
3) Dionisio Gherbassi: Socialni dialog v obrti in podjetništvu, Pravni in praktični vidiki Praktični del delavnice pa je bil izveden popoldnev Obrtni coni Zgonik na sedežu SDGZ in v obratih obrtne cone. Srečali smo se s predsednikom Konzorcija obrtnikov Zgonik Dragotinom Danevom in člani obrtne cone Zgonik ter izmenjali izkušnje ter dober prakse v delovanju obeh organizacij.

Spletna foto galerija

PowerPoint predstavitve:

• Splošna ptt predstavitev delavnica SDGZ z dne 14.4.2010 in predavanje Dario Bruni.
• Ptt predstavitev predavanje Andrej Šik
• Ptt predstavitev predavanje Dionisio Gherbassi

Strokovni obisk z usposabljanjem, Celovec - Slovenska gospodarska zveza
Strokovni obisk in usposabljanje je potekalo dne 18. maja 2010 v velikem seminarskem prostoru na sedežu Zveze bank v Celovcu.

Usposabljanje so izvajali naslednji predavatelji:
1.Mag. Marina Einspieler-Siegert, direktorica SGZ: "Organiziranost podjetništva na avstrijskem Koroškem"
2.Mag. Rudi Urban, direktor Zveze bank: "Organiziranost zadružništva na avstrijskem Koroškem"
3.Mag. Rudi Vouk, pravnik, odvetniška družba Grilc Partner: "Zakonski okviri za kolektivne pogodbe in delovna razmerja"
4.Dr. Georg Lamp, pravnik, vodja Sekcije za obrt v Gospodarski zbornici Koroške: "Socialno partnerstvo v Avstriji"
5.Dipl. ing. Stefan Orasche, namestnik direktorja Delovnega inšpektorata: je bil na voljo za vsa vprašanja v zvezi s praktičnimi vidiki bipartitnega in tripartitnega socialnega dialoga.

Praktični del usposabljanja je bil izveden popoldne v lesnem podjetju Gasser v Bilčovsu/Ludmannsdorf ter v Obrtni coni Bistrica v Rožu / Feistritz im Rosental, kjer so se funkcionarji Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije GIZ seznanili s primeri dobre prakse. Predavala sta podjetnik Hanzi Ogris, podpredsednik SGZ in član prezidija Gospodarske zbornice Koroške, ter podjetnik Franz Gasser, član upravnega odbora lesne stroke v Gospodarski zbornici Koroške.

PowerPoint predstavitev:

• Mag. Marina Einspieler-Siegert, direktorica SGZ: "Organiziranost podjetništva na avstrijskem Koroškem"

Na obeh strokovnih obiskih in usposabljanjih, tako pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu v Italiji in Slovenskem gospodarskem združenju v Celovcu v Avstriji smo izvedeli mnogo koristnih informacij in dobrih praks, spoznali njihovo organiziranost regionalno in širše na državnem nivoju ter jih bomo s pridom uporabili pri našem delu in zastopanju interesov obrtnikov in podjetnikov.

Spletna foto galerija

PODPIS KPOP, junij 2010

Podpis sprememb in dopolnitve kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije na delodajalski strani in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije sta 23. junija. 2010 podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo. Podpisnik na delodajalski strani je predsednik ZDOPS g. Milan Škapin in na sindikalni strani predsednik SODS g. Peter Jančar.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo je bila podpisana leta 2008 z veljavnostjo dveh let in bi prenehala veljati avgusta 2010. Pogajalski skupini sta se dogovorili za spremembe in dopolnitve KPOP brez večjih posegov v kolektivno pogodbo, saj se v kratkem pričakujejo večje spremembe zakonodaje, ki ureja trg dela. Tako je bila veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za določen čas in sicer do 31.12.2011. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo se začnejo uporabljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej z avgustom 2010.

Spremembe, ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo:

• usklajeni zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni z eskalacijo,
• možnost urejanja načina uresničevanja pravic s področja izobraževanja in zadovoljevanja stanovanjskih potreb s kolektivno pogodbo nižje ravni lahko za območje ene ali več Območnih obrtno-podjetniških zbornic,
• določena višina za regres za letni dopust v letu 2011 v višini najmanj 735,00 EUR,
• določena višina nadomestila za prehrano in prevoz na delo ter višina dnevnic za službena potovanja v Sloveniji.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe veljajo do 31 decembra 2011, v vmesnem času pa bodo stekla pogajanja za sklenitev nove Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo.

Spremembe in dopolnitve KPOP

SPREMEMBE ZAKONODAJE

Predvidene spremembe zakonodaje, ki ureja trg dela

V letošnje letu so predvidene številne spremembe predpisov, ki urejajo trg dela in socialno varnost. Tu so zajete okvirne spremembe saj se skozi pogajanja in socialni dialog spremembe vršijo zelo hitro. Upoštevajte, da gre le za okvirne spremembe in da bo končna vsebina teh zakonskih sprememb znana šele takrat, ko bodo predpisi šli skozi postopke v Državnem zboru in Državnem svetu.

Spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih bo po obljubi Vlade obravnavan večkrat in sicer v dveh fazah. V prvi fazi naj bi bile te spremembe, ki jih bomo v nadaljevanju tudi podali. V drugi fazi, ki naj bi pričela predvidoma v začetku septembra pa naj bi šlo za spremembe, ki bi omogočale fleksibilnejši trg dela, pri čemer naj bi se varnost delovnih razmerij urejala z Zakonom o trgu dela.

Prva faza Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih je bila že večkrat obravnavana med socialnimi partnerji. Težko verjetno pa je, da bo prišlo do soglasja med socialnimi partnerji. Menimo tudi, da bodo te spremembe ki bodo opisane v nadaljevanju kakor koli bistveno vplivale na trg dela, saj so usmerjene predvsem ali natančneje zgolj k podjetjem v težavah. Za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo treba narediti bistveno več na področju delovnih razmerij kot je predvideno v tej prvi fazi.

>

Prva faza sprememb Zakona o delovnih razmerjih gre praktično v tri smeri in sicer:

• uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča U-I-284/06-26 z dne 1.10.2009 zaradi neskladja 8. člena ZDR s 13. členom Ustave.
• Drugi del sprememb predvideva skrajšanje odpovednih rokov v primeru redne odpovedi o zaposlitvi in sicer so predlagani odpovedni roki naslednji:
  - 30 dni, če ima delavec manj kot 5 let delovne dobe pri delodajalcu,
  - 45 dni, če ima delavec najmanj 5 let delovne dobe pri delodajalcu,
  - 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
  - 90 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
• Poenotila naj bi se odpravnina ne glede na obdobje dela pri delodajalcu in sicer naj bi bila v bodoče odpravnina 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Zakon o malem delu

Ta zakon je bil že večkrat usklajevan na različnih organih. Kot je znano je tudi povzročil študentske proteste. Menim, da ga bo Vlada relativno hitro sprejela in ga bo posredovala v nadaljnji postopek v Parlament. Pomemben rešitve iz tega zakona so naslednje:

• malo delo se ureja enotno za dijake ali študente, brezposelne, upokojence...
• določene so mesečne kvote ur za opravljanje malega dela in sicer 60 v koledarskem mesecu vendar zgleda da po zadnji spremembi ne bo ovir za prenašanje kvot iz meseca v mesec za študente in dijake, za ostale pa ne. Letna kvota ur je 720.

Določen je minimalni znesek urne postavke za malo delo in sicer 4,00 EUR bruto/uro, skupni letni znesek zaslužka z malim delom pa ne sme presegati 6.000,00 EUR.

• določene so kvote glede na velikost delodajalca
• zakon se v velikem številu členov ukvarja tudi z organizacijo študentskih servisov
• od malega dela je delodajalec dolžan plačati prispevke za socialna zavarovanja.
• študentsko delo naj bi šlo tudi v pokojninske kvote.

Zakon o trgu dela

Ta zakon bo zamenjal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in te spremembe se že dolgo pripravljajo.

Predlagane spremembe bodo vplivale na pridobitev pravic za primer brezposelnosti in sicer:

• pravico do denarnega nadomestila za zavarovanje 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih, tako bo do denarnega nadomestila lahko prišli tudi delavci, ki so zaposleni za krajše obdobje in določen čas,
• povišanje denarnega nadomestila v prvih treh mesecih prejemanja z 70% na 80%,
• možnost opravljanja malega dela brez izgube denarnega nadomestila, če brezposelna oseba v posameznem mesecu ne bo zaslužila več kot 200,00 EUR bruto,
• podaljša se prejemanje denarnega nadomestila za kategorijo starejših od 50 let z več kot 25 let delovne dobe.

Zakon nadalje predlaga ureditev koncesij za opravljanje storitev na trgu dela in predlaga uvedbo možnosti ustanovitev fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti na lokalnem, regionalnem trgu dela ali za posamezne dejavnosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu in zaposlovanju tujcev

Ta zakon je sicer še v povojih, rešitve sicer še niso dodelane, gre pa v smeri zaščite tujih delavcev, hitrejše pridobivanje osebnega delovnega dovoljenja, kot tudi večje obveznosti delodajalcev in države do delavcev migrantov.

V zvezi s tem je potrebno omeniti, da bo v bližnji prihodnosti nov režim zaposlovanja delavcev iz Bosne in Hercegovine. Po meddržavni pogodbi med Slovenijo in BiH naj bi bilo možno zaposliti delavce iz BiH samo preko Agencije za rad i zapošljavanje Bosne i Hercegovine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Zakon je v fazi oblikovanja delovnega osnutka doživel že kar nekaj sprememb. Osnovni problem sedanje pokojninske ureditve je, da ob takih demografskih napovedih in pri tako predvideni produktivnosti pokojninska blagajna ne bo zdržala in da do prvih resnih problemov lahko pride že z letom 2020. Ker pokojninskega sistema ni mogoče spremeniti čez noč tako, da bi bili rezultati takoj vidni, razen v primeru dviga prispevkov za pokojninsko zavarovanje proti čemur smo delodajalci izrecno proti zaradi strahu pred zmanjšanjem konkurenčnosti, je reforma nujna.

Zadnja znana ponudba Vlade je bistveno bolj ublažena in sicer naj bi se ženske upokojevale pri 58 letih starosti in 41 letih pokojninske dobe, moški pri 60 letih in 43 letih pokojninske dobe. Podaljšalo naj bi se prehodno obdobje in sicer tako, da bi se sorazmerno zviševala starost za moške od 60 in za ženske 58 let postopoma do leta 2020 in sicer tako, da bi moški leta 2020 odhajali v pokoj s 64 leti in 6 meseci, ženske pa z 62 leti in 6 meseci.

Predlagana je sprememba odmere pokojnin novim upravičencem s postavitvijo nadomestne stopnje 80% pri pokojninski dobi za ženske 38 let in za moške 40 let.

Predviden je bonus za zaposlovanje delavcev, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojitev in sicer tako, da bi se delodajalcu znižali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

MEDNARODNI POSVET, Radenci, marec 2010

Združenje je 4. marca 2010 v Radencih organiziralo mednarodni posvet o pomenu in vlogi socialnega dialoga v Evropski uniji. Posvet smo organizirali v okviru operacije DialogeM, v sklopu aktivnosti, ki so namenjene promociji socialnega dialoga v obrti in podjetništvu.

V kongresni dvorani Hotela Radin v Radencih se je v četrtek popoldan odvijal Mednarodni posvet na temo socialnega dialoga v Evropski uniji. Udeleženci posveta, ki se jih je zbralo okoli sedemdeset so prišli iz različnih sredin, predvsem pa iz domačih obrtno-podjetniških logov. Gostili smo tudi predstavnike slovenskih delodajalskih organizacij ter predstavnike partnerskih organizacij iz tujine. Mednarodnega posveta se je udeležil tudi predstavnik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije g. Muršič.

Na mednarodni posvet Socialni dialog v EU smo za predavatelje povabili predstavnike tujih delodajalskih združenj in sindikatov ter predstavnika Mednarodne organizacije dela.

Otvoritveni govor je imel predsednik združenja gospod Milan Škapin, ki je opozoril na nizko stopnjo zaupanja med socialnimi partnerji ter poudaril da je v teh kriznih časih pogovor in iskanje skupnih rešitev še kako pomembna. Vse udeležence obrtnike in podjetnike je pozval, da še bolj odločno, predvsem pa združeni nastopijo proti dodatnemu obremenjevanju gospodarstva, ki vodi v popolno izčrpanje.

Dogajanje je ovekovečil seveda tudi fotoaparat. Oglejte si spletno foto galerijo s klikom na slikico fotoaparata.

Generalni sekretar ZDOPS Igor Antauerje predstavil ustroj in delovanje socialnega dialoga v Sloveniji. Poudaril je, da je ta trenutek največji problem v tripartitnem dialogu. S sindikati lahko sedemo skupaj in se pogovarjamo, z vlado pa veliko težje. Imam občutek, da smo že v mandatu prejšnje vlade dosegli visoko stopnjo nezaupanja med socialnimi partnerji, ki je danes še višja. Posledica tega nezaupanja pa je, da je socialni dialog zamrl. Predstavil je tudi problem, da je Slovenija v Evropi danes ena redkih držav, ki še nima zakona o Ekonomsko socialnem svetu. ESS je bil ustanovljen leta 1994, torej ga imamo 15 let. Sam je začel opozarjati že lani, da dokler ne bo Slovenija imela zakona o Ekonomsko socialnem svetu, ne bo jasnih pravil in jasnih zakonskih zahtev. Z majem 2009 pa je začela veljatitudi določba Zakona o kolektivnih pogodbah, po kateri lahko sklepajo kolektivne pogodbe samo organizacije s prostovoljnim članstvom in s tem je vloga ZDOPS za delodajalce v obrti in podjetništvu postala še pomembnejša.

Dr. Ludek Rychly: Socialni dialog je potrebno in se mora obuditi

Višji svetovalec v Mednarodni organizaciji dela (ILO v Ženevi dr. Ludek Rychly jev nadaljevanju posveta Socialni dialog v EU spregovoril o vlogi države in socialnih partnerjev pri spodbujanju socialnega dialoga. Pojasnil je, da je do prekinitve socialnega dialoga prišlo tudi v drugih državah EU. Medtem ko se je socialni dialog v letu 2009, ko so se sprejemali protikrizni ukrepi, krepil, je sedaj napočil čas,ko je socialni dialog zamrl, vendar je napočil trenutek, ko se je potrebno dogovoriti, kako deliti breme krize in teh ukrepov ter zapolniti proračunsko luknjo, ki je ob tem nastala. Poudaril je velik pomen izobraževanja v času krize in tudi možnost razumevanja krize tudi kot izziv in priložnost za krepitev solidarnosti in sodelovanja med socialnimi partnerji, pospešitev prestrukturiranja, širjenje novih načinov proizvodnje, delitev stroškov in odgovornosti, ustanavljanje novih institucij in naprednih zakonov, prenavljanje socialnih politik ter vzpostavljanje novih odnosov med delodajalci in delavci. V okviru aktualnih vprašanj v Sloveniji se je dotaknil tudi vprašanja minimalne plače, katere višina je bila v Sloveniji uzakonjena enostransko, mora pa biti po njegovem mnenju dogovorjena med socialnimi partnerji. Dr. Rychly sicer meni, da je višja minimalna plača dolgoročno koristna za gospodarstvo, saj je lahko pomemben vzvod za to, da podjetja povišajo svojo produktivnost. Svoje predavanje je sklenil z mislijo, da verjame tudi v življenje po smrti , kar je bilo v kontekstu z izjavo generalnega sekretarja ZDOPS-a Antauerja, da je socialni dialog v Sloveniji mrtev.

Luksemburški model

Zanimiva je bila tudi predstavitev modela socialnega dialoga v Luksemburgu.Luksemburški model je predstavil gospodarski ataše Zveze obrtnikov Luksemburga Francois Engels, ki je predstavil prednosti majhne države in pred krizo bogate države v globalni krizi: Naše organizacije so majhne in 3000 članov pomeni dve tretjini vseh podjetij, zato je v kolektivni dogovor mogoče vključiti vse člane. O vsaki stvari se pogovorimo, dogovorimo in ko jo sprejmemo, se tega tudi držimo. Najpomembnejši so osebni odnosi; treba se je pogovarjati in si zaupati. Engels je priznal, da je Luksemburg do sedaj sicer dobro shajal z rezervami iz časov debelih krav, ker pa je teh rezerv vedno manj, bo morala tudi njihova vlada resno premisliti kakšni bodo njeni ukrepi v prihodnje. Dobra kolektivna pogodba včasih je bila, da so sindikati dobili vse in še več kot so zahtevali. Zdaj to ni več mogoče, saj imajo svoje zahteve tudi delodajalci, ki hočejo nekaj v zameno. Tudi v Luksemburgu prehajamo v novo fazo socialnega dialoga in takrat se bomo mi morali učiti od vas, je sklenil svojo predstavitev Engels.

Socialni dialog na MadžarskemMednarodni sekretar nacionalne konfederacije madžarskih sindikatovKaroly Gyorgy je predstavil socialni dialog na Madžarskem s poudarkom na iskanju obojestranskih koristi.

Kot primer dobre prakse je predstavil Pravne točke , ki je primer uspešnega projekta v katerem so sodelovale štiri sektorske organizacije delodajalcev malih in srednjih podjetij ter največjih združenj sindikatov. Na okoli 150 lokacijah so zagotovili blizu 100 odvetnikov, ki so nudili brezplačno pravno svetovanje več kot 20000 strankam. Prav nič presenetljivo ni, da je bilo med njimi kar 60 odstotkov takšnih, ki so potrebovali nasvet s področja delovnega prava. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad (ESS), sredstva pa zadoščajo za dve leti brezplačne pravne pomoči, Vprašanje je kaj se bo dogajalo v bodoče, ko bodo sredstva porabljena in evropski projekt zaključen. Gre za projekt, ki je vreden posnemanja in predstavlja dobro prakso, ki bi jo veljalo prenesti tudi v Slovenijo, morda celo postaviti v okvir delovanja ZDOPS in OZS in ga izvajati v sodelovanju z drugimi socialnimi partnerji

Vse predstavitve so na voljo v PowerPoint obliki v spodnji tabeli:

	Socialni dialog v obrti in malem gospodarstvu - ZDOPS DialogeM Radenci 5.3.2010.ppt
	DialogeM Socialni dialog v EU - Dr. Ludek Rychly - SLO VERZIJA.ppt
	DialogeM Socialni dialog v EU - Francois Engels Prevod - SLO VERZIJA.ppt
	DialogeM Socialni dialog v EU - Gyorgy Karoly - SLO VERZIJA 1. del.ppt
	DialogeM Socialni dialog v EU - Gyorgy Karoly - SLO VERZIJA 2. del.ppt
	DialogeM Socialni dialog v EU - Gyorgy Karoly - SLO VERZIJA 3. del.ppt

28.januar 2010, Ravne na Koroškem

28. januarja 2010 je v prostorih gostišča Delalut na Ravnah na Koroškem potekala delavnica Pogajalske veščine v sklopu operacije DialogeM - Krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti ZDOPS-a na področju socialnega dialoga v obrti in podjetništvu.

Delavnico je vodil senior trener in svetovalec g. Miha Derganc iz podjetja Develor d.o.o. Predavatelj ima mnogoletne izkušnje pri pogajanjih in vodenjih delavnic. Predavatelj g. Derganc je predvsem poudaril, da vsi težimo k napredovanju, izpopolnjevanju v sedanjih časih. Eno izmed pomembnih področij dela delodajalskih predstavnikov so pogajanja, ki jih sicer poznamo, vemo in vsakodnevno izvajamo. Vedno pa je prostor za izboljšanje oziroma izpolnjevanje. In tako je bilo tudi na delavnici Pogajalske veščine, kjer so udeleženci od enostavne kratke teoretične ponovitve o veščinah pogajanj prešli v praktična pogajanja, kjer so sami lahko preizkusili dojemanje in vedenje na pogajanjih. Pogledali smo temeljne dimenzije pogajanj, območje sprejemljivosti po določenih dimenzijah, območje soglasja. Spoznali pa smo, da lahko vešče zamenjamo posamezne dimenzije in gradimo v smeri naših interesov, pri čemer je poudarjal obojestranske interese. Saj le na ta način dosežemo ustrezen dogovor.

Kako je potekalo ? Torej bilo je praktično, zabavno, filmsko in igralsko, saj so udeleženci nastopali v resničnih situacijah.Za zabavo in ilustracijo smo pogledali inserte iz filma Civil action, kjer smo Johna Travolto videli v vlogi izjemnega advokata. Za udeležence pa so bile pomembne konkretne situacije. Kakšna pogajanja naj čakajo? Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, pogajanja za vsak posamezen člen, višina tarifnih razredov, dopusti,izhodiščna plača. Težko se je soočiti z trdnimi stališči sindikata. Kako in kdaj popuščati in kaj zadržati...

Vse to se je pokazalo v odigranih pogajanjih, izkušnje in pridobljeno znanje pa bo udeležencem-pogajalcem še kako koristilo v resničnih pogajanjih, ki sledijo že v tem letu. Vzdušje je bilo sproščeno in odprto, saj smo vsem udeležencem omogočili povratne informacije in komentarje, kar je za tako delavnico zelo pomembno. Eno od misli, ki nas je vodila skozi delavnico pa je misel Peter Russela: Kadar smo prožni, smo kot drevo v vetru trdno ukoreninjeni, pa vendar sposobni, da se ob nevihti pripognemo.

Foto galerija

Funkcionarji in strokovni delavci, ki so se udeležili usposabljanja "Pogajalske veščine"

September 2009

Kot omenjeno se je ekipa ZDOPS v okviru projekta udeležila 42. mednarodnega obrtnega sejma v Celju,, ki je trajal od 9. septembra do 16. septembra 2009.

Dne 14. septembra sta se zvrstili dve prezentaciji na temo Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo danes in jutri
( bipartitni socialni dialog v obrti in podjetništvu )

• Predavatelj: Matija Jamnik, JK Skupina d.o.o./JK Group Ltd.
• Moderatorja: Igor ANTAUER, Tomaž BERNIK, ZDOPS

Foto galerija

Maribor, 25.avgust 2009

Usposabljanje za delo na projektu, seznanitev s cilji, aktivnostmi, vlogami, nalogami in z rezultati projekta oz. operacije DialogeM ter oblikami mreženja na nivoju Regijskih Odborov ZDOPS.
Predavatelj: Albin KEREC

gradivo v obliki Microsoft Office PowerPoint predstavitve -

Foto galerija

POVEZAVE

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Tehnični sekretariat za NVO in SOCIALNE PARTNERJE

Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo