| Kratko navodilo v zvezi s postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi Namen navodila je kratka seznanitev s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih v 75. členu opredeljuje načine prenehanja pogodb o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden od najbolj pogostih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je oblična izjava volje, s katero se enostransko in v celoti odpoveduje pogodba o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi lahko redno ali izredno odpove delodajalec ali delavec, torej katerakoli pogodbena stranka. Razlika med redno in izredno odpovedjo Bistvena razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v odpovednem roku. Redno se pogodba o zaposlitvi odpove z odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi, pri izredni odpovedi pa odpovednega roka ni. Pogodbo o zaposlitvi izredno odpovemo le primeru takih ravnanj, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, torej niti do izteka odpovednega roka. V nadaljevanju bomo opisali različne postopke odpovedi zaposlitve delodajalca in glede na različne oblike odpovedi vezane pravice, ki gredo delavcu oziroma delodajalcu (odpovedni roki, odpravnine…) ob prenehanju delovnega razmerja. Postopek odpovedi V postopkih odpovedi pogodbe je izjemno pomembno dosledno upoštevanje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vseh njegovih faz, saj le pravilno izveden postopek zagotavlja vse pogoje za njeno zakonitost, kajti ravno nedoslednosti pri izvedbi postopka odpovedi pogodbe so najpogostejši razlog za njeno nezakonitost. Posebej bomo obravnavali tudi vročanje dokumentov, ki je bistvenega pomena za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 1.Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ZDR v 88. členu opredeljuje razloge za redno odpoved. Razlogi za odpoved delodajalca morajo biti pisni in utemeljeni ter takšni, da onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Razlog mora biti utemeljen, zadostno obrazložen in takšen, da ni mogoče nadaljevanje dela. 1.1 Poslovni razlog ZDR opredeljuje odpovedni razlog iz poslovnega razloga v prvi alinei prvega odstavka 88. člena in sicer kot: prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Za utemeljenost poslovnega odpovednega razloga mora biti intenzivnost razloga, da opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe ni več mogoča. V praksi to lahko pomeni, da delodajalec delavca sploh več ne potrebuje, ali pa , da ga ne potrebuje pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Večjim delodajalcem (zaposluje 11 ali več delavcev) ZDR tudi nalaga obveznost preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, vendar le v primeru, ko je delavec po pogodbi, ki se odpoveduje zaposlen več kot šest mesecev. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Potrebni dokumenti: ZDR ne določa posebne vsebine, je pa smiselno opredeliti časovni okvir, navesti pravno podlago ter razlog. Zoper obvestilo ni pravnega varstva, zato ni predpisana posebna oblika vročanja. Delodajalec lahko poda odpoved v šestmesečnem objektivnem roku, ki prične teči z dnem nastanka razloga za odpoved, ne pa tudi kasneje. ZDR ne določa, koliko časa mora preteči od obvestila o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga do podaje odpovedi, je pa po namenu obvestila (seznanitev delavca z možnostjo odpovedi, pripravo delavca na odpoved in eventuelno seznanitev sindikata), primeren rok nekaj dni. Na delavčevo zahtevo mora delodajalec o nameravani odpovedi obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka odpovedi, sindikat pa lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, v primeru izostanka mnenja pa se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Odpoved mora biti podana v pisni obliki, vsebovati pravni temelj, odpovedni razlog in njegovo obrazložitev oziroma utemeljitev ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. 1.2 Razlog nesposobnosti ZDR opredeljuje odpovedni razlog iz poslovnega razloga v drugi alinei prvega odstavka 88. člena in sicer kot: nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nesposobnost je lahko subjektivna ali objektivna. Za subjektivno odgovornost gre, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, torej dela ne opravlja pravočasno, kvalitetno ali strokovno, za objektivno odgovornost pa gre, ko delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogojev za opravljanje dela. Večjim delodajalcem (zaposluje 11 ali več delavcev) ZDR tudi nalaga obveznost preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, vendar le v primeru, ko je delavec po pogodbi, ki se odpoveduje zaposlen več kot šest mesecev. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Potrebni dokumenti: Drugi odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. Omogočiti ga mora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni. V primeru, da se delavec ne odzove na vabilo na zagovor ali delavec zagovor izrecno odkloni, lahko delodajalec nadaljuje s postopkom odpovedi tudi brez zagovora. V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura in kraj zagovora. Vabilo na zagovor mora delodajalec delavcu vročiti osebno oziroma po pravilih pravdnega postopka. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. Zapisnik o zagovoru naj vsebuje uro, datum zagovora, vse pristone, navedbe, ki jih je podal vabljeni in eventuelne priče ter njihovi podpisi. Tudi v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ima delavec pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved iz razloga nesposobnosti ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami ZDR. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo. Odpoved mora biti podana v pisni obliki, vsebovati pravni temelj, odpovedni razlog in njegovo obrazložitev oziroma utemeljitev ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. 1.3 Krivdni razlog ZDR opredeljuje krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v tretji alinei prvega odstavka 88. člena in sicer kot: kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kdaj odpovedati pogodbo o zaposlitvi redno iz krivdnega razloga in kdaj izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi je vprašanje, ki se nam pogosto zastavlja. V obeh primerih gre za kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma iz delovnega razmerja, te kršitve pa imajo lahko različno intenzivnost ali pa imajo glede na relevantne okoliščine različno intenzivne posledice. Da pogodbo o zaposlitvi izredno odpovemo, mora biti kršitev pogodbenih obveznosti tako huda, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Potrebni dokumenti: Delodajalec ne more že pri prvi kršitvi obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi delavca redno odpustiti iz krivdnih razlogov, pač pa ga mora pisno opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti ter o možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve v obdobju enega leta (ali najdalj v obdobju dveh let, če daljše obdobje določa kolektivna pogodba). V primeru ponovno kršitve, ki pa ni nujno istovrstna , lahko delodajalec prične postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga. Drugi odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor. Omogočiti ga mora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni. V primeru, da se delavec ne odzove na vabilo na zagovor ali delavec zagovor izrecno odkloni, lahko delodajalec nadaljuje s postopkom odpovedi tudi brez zagovora. V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura in kraj zagovora. Vabilo na zagovor mora delodajalec delavcu vročiti osebno oziroma po pravilih pravdnega postopka. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. Zapisnik o zagovoru naj vsebuje uro, datum zagovora, vse pristone, navedbe, ki jih je podal vabljeni in eventuelne priče ter njihovi podpisi. Tudi v primeru odpovedi iz krivdnega razloga ima delavec pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved iz krivdnega razloga ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami ZDR. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo. Odpoved pogodbe mora biti podana v pisni obliki, v okviru objektivnega (vezan na trenutek, ko razlog za odpoved nastane) in subjektivnega (vezan na trenutek, ko je delodajalec izvedel za razlog za odpoved) roka za podajo odpovedi. Subjektivni rok je šestdeset dni, objektivni pa šest mesecev. V primeru, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja lahko delodajalec poda odpoved v 60 dneh, ko je zvedel za kršitev in ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. Odpoved mora vsebovati pravno podlago in odpovedni razlog, natančno obrazložitev oziroma utemeljitev razlogov za odpoved ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in opozorilo o pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. 1.4 Nezmožnost opravljanja dela zaradi invalidnosti Podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti in postopek za odpoved sta urejena v treh zakonih. Odpoved je možno dati samo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) ter na podlagi odločitve komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu. ZDR opredeljuje odpovedni razlog invalidnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v četrti alinei prvega odstavka 88. člena in sicer kot: nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. ZPIZ v 102. členu določa, da delavcu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno s prejšnjim členom tega zakona zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. ZZRZI v 40. členu določa da delodajalec lahko redno odpove invalidu pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi., če utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi skladno s preostalo delovno zmožnostjo invalida ali če delodajalec invalidu oziroma delovnemu invalidu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo pri sebi ali drugem delodajalcu, o čemer odloči Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi je potrebno poleg izpolnjevanja vsebinskih pogojev za odpoved, tudi dosledno upoštevanje postopka. Faze postopka: Izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu Obvestilo delavcu invalidu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi Vloga Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Skladno s Pravilnikom o delu komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi mora vloga delodajalca vsebovati: - izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi;
- veljavna pogodba o zaposlitvi;
- podpisano obvestilo zavarovanca, da je seznanjen z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
- dokazilo o ugotovljeni invalidnosti oziroma telesni okvari;
- dokumentacija, ki obsega podatke o zahtevah za zaposlitev pri delodajalcu (splošni akt delodajalca, ki določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, oziroma akt o sistemizaciji delovnih mest, izpis iz izjave o varnosti z oceno tveganja);
- dokazila o spremembah organiziranega delovnega procesa glede na prejšnje stanje, če gre za spremembe organiziranega delovnega procesa;
- program razreševanja presežnih delavcev, če gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov;
- dokazilo oziroma obrazložitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu oziroma poslovnega razloga ter vpliva invalidnosti glede na možnost zagotavljanja drugega delovnega mesta invalidu pri zavarovančevem delodajalcu oziroma pri drugem delodajalcu;
- ugotovitve in predlog Zavoda za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vlogo z dokazili se pošlje na: Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Kolodvorska 15 1000Ljubljana. Odločitev komisije-mnenje komisije Pooblaščeni delavec Zavoda RS za zaposlovanje opravi dejanski ogled, ni pa nujno, saj o izvedbi ogleda odloča pooblaščeni delavec Zavoda RS za zaposlovanje po lastni presoji. Komisija pošlje svoje mnenje delodajalcu in delavcu, od vročitve mnenja pa prične teči objektivni šestmesečni rok za podajo redne odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi Odpoved mora biti podana v pisni obliki, vsebovati pravni temelj, odpovedni razlog in njegovo obrazložitev oziroma utemeljitev ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Skladno s določbami drugega odstavka 116. člena ZDR se glede pravic delavca uporabljajo določbe ZDR, ki veljajo za redno odpoved iz poslovnega razloga. 2. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko le takšna kršitev obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja, ki je izrecno, taksativno našteta v ZDR, po vsebini in intenzivnosti pa je takšna, da zaradi nje nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče niti do izteka odpovednega roka. Razlogi za odpoved izredne pogodbe o zaposlitvi, ko odpoveduje pogodbo delodajalec so našteti v 111. členu ZDR. in morajo biti tako intenzivni, da nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče niti do izteka odpovednega roka. Primeri, ki jih zakon našteva: če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, v primeru iz petega odstavka 73. člena tega zakona, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela, če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Potrebni dokumenti: Drugi odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. Omogočiti ga mora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni. V primeru, da se delavec ne odzove na vabilo na zagovor ali delavec zagovor izrecno odkloni ali če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (npr. delodajalec sam žrtev kršitve), lahko delodajalec nadaljuje s postopkom odpovedi tudi brez zagovora. V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura in kraj zagovora. Vabilo na zagovor mora delodajalec delavcu vročiti osebno oziroma po pravilih pravdnega postopka. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. Zapisnik o zagovoru naj vsebuje uro, datum zagovora, vse prisotne, navedbe, ki jih je podal vabljeni in eventuelne priče ter njihovi podpisi. Tudi v primeru izredne odpovedi ima delavec pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje pisno in obrazloženo mnenje v osmih dneh, če pa mnenja ne poda se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. V primeru, da sindikat poda utemeljeno mnenje ima mnenje sindikata posledico zadržanja učinkovanja prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, le v primeru, da delavec to izrecno zahteva. Delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi prepove delavcu opravljati delo, za ta čas pa mu je dolžan plačevati nadomestilo v višini polovice povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delodajalec lahko odredi prepoved opravljanja dela le v primerih, ki jih določa ZDR v tretjem odstavku 111. člena: če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela.
Po opravljenem zagovoru delavca (če je opravljen) lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved mora biti podana v okviru objektivnega in subjektivnega roka za podajo odpovedi. Odpoved mora biti pisna, vsebovati pravni temelj in odpovedni razlog in njegovo obrazložitev oziroma utemeljitev ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Izredna odpoved začne učinkovati prvi naslednji dan po vročitvi, razen v primeru, ko delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, pa bi to moral in mogel storiti. V takem primeru, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. 3. Pravice delavca v zvezi z odpovedjo zaposlitve Vrsta in obseg pravic delavca ob prenehanju delovnega razmerja sta odvisni od vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 3.1 Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti ali razloga invalidnosti V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega ali razloga nesposobnosti ima delavec pravico do: odpovednega roka oz. denarnega nadomestila namesto odpovednega roka, odpravnine, denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v času odpovednega roka, odsotnost z dela zaradi iskanja dela v trajanju najmanj dve uri na teden, konkurenčna klavzula preneha veljati
3.1.1 Odpovedni rok ZDR-A v 92. členu določa , da delavcu pripada odpovedni rok primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti in razloga invalidnosti: 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu, 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Opozoriti je potrebno, da se do spremembe Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti uporablja določba ZDR (Ur. l. RS, št 42/02), ki določa odpovedni rok za primer odpovedi iz poslovnega razloga in razloga invalidnosti: 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu, 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Vsi roki veljajo za čas zaposlitve pri zadnjem delodajalcu oz. njegovih pravnih prednikih. 3.1.2 Odpravnina Delavcu pripada odpravnina v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti in razloga invalidnosti, za čas dela pri zadnjem delodajalcu in njegovih pravnih prednikih Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višino določa 109. člen ZDR 1/5 osnove za izračun, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let; 1/4 osnove za izračun, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let; 1/3 osnove za izračun, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. 3.1.3 Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti Delavcu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti in razloga invalidnosti pripada delavcu skladno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti le določeno obdobje, odvisno od skupne delovne dobe in od tega ali je že kdaj v preteklosti koristil pravico do denarnega nadomestila, v nekaterih primerih pa tudi od starosti delavca. 3.1.4 Pravica do odsotnosti za iskanje nove zaposlitve V vseh primerih redne odpovedi, tudi iz krivdnega razloga, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. 3.2 Redna odpoved iz krivdnega razloga 3.2.1 Odpovedni rok Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je odpovedni rok en mesec. 3.2.2 Odpravnina Delavec ni upravičen do odpravnine. 3.2.3 Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti Skladno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delavcu ne pripada denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. 3.2.4 Pravica do odsotnosti za iskanje nove zaposlitve Tudi v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. 3.3 Izredna odpoved 3.3.1 Odpovedni rok Ni odpovednega roka. 3.3.2 Odpravnina Delavec ni upravičen do odpravnine. 3.3.3 Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti Skladno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delavcu ne pripada denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. 4. Vročanje dokumentov Pravilno vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih dokumentov je zelo pomembno, saj sodišče odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ni bila vročena na način določen z zakonom za nezakonito. Na pravilno vročanje se navezujejo tudi določeni roki. Prvi naslednji dan po vročitvi prične teči rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi nezakonite odpovedi. V primeru redne odpovedi prične teči odpovedni rok. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati prvi naslednji dan. V primeru odpovedi pogodbe s ponudbo nove prične teči še rok za sprejem nove pogodbe o zaposlitvi. Vročanje po ZDR: Vroča se po pravilih pravdnega postopka, razen če gre za tujca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, takrat se sporočilo objavi na oglasnem mestu delodajalca (po 8. dneh se šteje za vročeno). Vročanje po pravilih pravdnega postopka: po pošti (obrazec DZS 0,42-2 / vročanje po ZPP), po vročitelju, po pooblaščencu (državni organi, s.p., pravne osebe), zapornikom/pripornikom (po upravi zavoda, kjer so pridržani), če ima zastopnika oz. pooblaščenca – preko njih, če ima odvetnika preko osebe v njegovi pisarni, vroča se v času od 06.00 - 20.00 ure, če naslovljenega ni v stanovanju (odraslemu članu gospodinjstva, ki je pisanje dolžan sprejeti), če ni odraslih članov gospodinjstva – hišniku ali sosedu, če hoče pisanje sprejeti, vsaka vročitev mora biti podpisana in napisan datum vročitve !!
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča skladno z določbami ZDR, ki urejajo vročanje, po pravilih pravdnega postopka, enako se vroča tudi vabilo na zagovor. Za opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe iz krivdnega razloga, zakon ne določa vročanja po pravilih pravdnega postopka, je pa zaradi lažjega dokazovanja smiselna taka vročitev.
|
